Noč knjige 2014/15
Če človek izpusti tiste, deset minut trajajoče bolečine v vratu, telefone in glasno govorjenje, potem lahko v polnosti govorimo o noči knjige.
Noč knjige 2015 je bila bolje organizirana kot lansko leto, saj smo imeli malce boljše blazine J. Tematika se mi je zdela zanimiva, hrana dobra, vzdušje bralno.
Na pričetku Noči knjige 2015, je učiteljica slovenščine Olga Omejc, ki je tudi ena od organizatork tega izjemnega dogodka, napravila kratek uvod za novince in ponovila nekaj pravil za obstoječe udeležence. Kasneje je učiteljica angleškega jezika, Bernarda Avsenik, udeležencem predvajala kratki dokumentarni film o diskriminaciji in segregaciji, vse od zgodovine suženjstva do moderne Amerike in ZDA, kateremu je sledila diskusija. Kasneje je sledilo branje biografije Rose Parks v treh jezikih – nemščini, slovenščini in angleščini. Potem sta sledili delavnici – prva v nemščini, druga, ki jo pripravila pedagoginja Alenka Fajfar Gnezda, pa v angleščini. Delavnice so obravnavale besedišče in razpoznavanje znanih in malce manj znanih oseb s področja aktivističnega vpliva v dialogu o človekovih pravicah. Kasneje je sledila »večerja« oz. bolj natančno, pojedina domačih slaščic, ki so jih na dogodek prinesli učenci sami. Lahko se kar pohvalimo, da so bile vse sladice odlično in domače pripravljene. No, in ko je bilo večerje, tudi takšne kakršno smo imeli udeleženci Noči knjige, konec, se je posledično začelo samostojno branje knjige, ki je bila hkrati vstopnica za dogodek. Pred tem smo skupaj prebrali še krajšo knjigo na mladinsko tematiko v slovenskem jeziku. Vendar ne glede na napetost in zanimivost, naše misli so postajale utrujene in so kaj drugega, kot težile k spancu. Kljub našim nenehnim uporom, je naposled le zmagala utrujenost.
In kaj bi lahko bilo hudega na takem krasnem dogodku? Da je jutri šola!